[ Grafika od A do Ž ]

GRAFIKA od A do Ž (DOBRO JE VEDETI)

PRIPRAVA DATOTEKE ZA TISK:
Datoteke so lahko oblikovane / izdelane v grafičnih programih, kot so Adobe Illustrator, Corel Draw, Page Maker, Free Hand, Quark Xpress, Adobe InDesign.

Najprimernejši format datoteke za tisk je PDF.
Pri izdelavi datotek je pomembno, da upoštevate dodatke za porezavo (3 mm) in da barve vseh elementov shranite v barvni shemi CMYK. Tekst naj bo samo v črni barvi (C=0, M=0, Y=0, K=100)!!!
Resolucija fotografij naj bo 300 dpi. Datoteka mora vsebovati dodatek za porezavo (bleed, 3 mm) in oznake za razrez (crop marks).

POSEBNA (PETA) BARVA OZ. BARVA ZA POUDARKE (Spot color)
Tiskarska barva ali lak, s katerim pretiskamo del površine, da se razlikuje od preostale potiskane površine.

OZNAKE POREZAVE (crop marks)
Črtne oznake na vogalih strani, ki označujejo porezavo tiskanega polizdelka na končni format.

ZAPOREDJE TISKA
Vrstni red, v katerem tiskarski stroj tiska procesne tiskarske barve eno na drugo. Skovanka, ki običajno označuje barvni model CMYK, še ne pomeni, da je tako tudi zaporedje tiska. Na štiribarvnih strojih se najbolj pogosto tiska v zaporedju KCMY.

SLEPI TISK (Emboss)
S pritiskom reliefne forme naredimo reliefno, izbočeno podobo na papirju.

SPEKTROFOTOMETER
Instrument, s katerim merimo spektralne podatke-spektralne značilnosti svetlobe, ki jo objekt odbija, prepušča ali emitira.

ISBN številka (International Standard Book Number)
Mednarodna standardna številka knjige; definirana številka knjige v mednarodnem sistemu številk knjig, desetmestna številka sestavljena iz štirih delov: številke države, št. založnika, št. knjige, kontrolne št. (obvezno enomestna št.).

Obrez v živi rob (BLEED)

Tehnika oblikovanja, pri kateri se elementi raztezajo čez rob potiskane površine. Tako po obrezovanju, ki je del zaključnega postopka tiskanja, potiskani deli papirja segajo vse do roba oziroma v živi rob.

Digitalni tisk?
Digitalni tisk je tehnika tiska, pri kateri stroje za tiskanje krmili računalnik. Prednost digitalnega tiska pred navadnim tiskom je predvsem v nižjih stroških ter v tem, da ni pomembno, koliko izvodov določene tiskovine se naroča. Pri klasičnem tisku je začetna cena visoka, saj je potrebno narediti pripravo za tisk, nato pa z vse večjim številom izvodov cena pada. Prav zaradi tega se digitalni tisk pogosto uporablja pri tiskanju manjših naklad ali serij, pri katerih se posamezni izvodi razlikujejo v kakšni podrobnosti (personalizacija-tisk variabilnih podatkov).

CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA
Celostna grafična podoba je za vsako podjetje, društvo, trgovino itd. nekakšen začetek delovanja. Uvajanje nove podobe je običajno za podjetja znamenje sprememb. Nova podoba nastaja z zelo skrbnim načrtovanjem vodilnih v podjetju in kasneje oblikovalcev oziroma izvajalcev nove podobe. Največkrat se podjetja odločajo za novo podobo ob začetku svoje dejavnosti ali kadar je potrebna zamenjava ali samo preoblikovanje že obstoječe podobe. Dobra grafična podoba podjetja pripomore k boljšemu ugledu, resnosti, profesionalnosti podjetja, zato njeno prepogosto menjanje ni dobro, ker to ustvarja vtis negotovosti in neprepoznavnosti.

ZAŠČITNI ZNAK
je najosnovnejši element celostne grafične podobe. Znaki in njegove oblike vzbujajo največ pozornosti, so najpomembnejši elementi celostne grafične podobe. Zaščitne znake uporabljamo za sporočilnost, za prikazovanje lastnosti in za označevanje izdelkov.

Tipografski znak je črka kot lingvistični znak ali pa sestavljenka iz več črk, lahko je monogram. Tipografski simbol je lahko tudi logotip podjetja.
Monogram so začetnice imena podjetja, ki so izpisane z značilnimi črkami in so običajno izpisane svobodno brez uokvirjanja.

Izraz »logotip« izhaja iz grške besede logos in pomeni beseda. Logotip včasih predstavlja daljše znake in lahko čitljiva imena. Včasih pa se logotip nanaša na krajša imena, akronime ali okrajšave. Če oblika črk v logotipu predstavlja določeno podjetje ali izdelek zaradi neke vizualne podobnosti ali vzporednosti, potem je logotip utemeljevalni znak, če gledamo njegovo vizualno podobo.

NASVETI ZA OBLIKOVANJE LOGOTIPA:

• ko se lotite oblikovanja, razmišljajte izven okvirjev
• ne uporabljajte fotografij v logotipu-naj bo vektorski
• poskrbite, da bo prepoznaven tako v črno-beli kot barvni izvedbi
• ne komplicirajte. Manj je več!
• ne pretiravajte s pisavami
• postavite ga vsem v pogled

Abstraktni znaki zbujajo različen odziv ob dojemanju vsebine objekta, na katerega se nanašajo. Abstraktni znaki so zelo pogosti in zaradi svoje oblike veliko bolj fleksibilni. Z razvojem in spreminjanjem podjetij je lažje spreminjati pomensko strukturo abstraktnega znaka kot deskriptivnega. Abstraktni znak podjetja, ki se ukvarja z izdelavo športne opreme Nike, je zelo prepoznaven abstraktni znak. Zaradi svoje prepoznavnosti se lahko pojavlja brez tipografskega znaka, vendar je podjetje potrebovalo vrsto let, da smo si uporabniki znak zapomnili in se tako danes največkrat pojavlja brez tipografskega znaka. To velja na primer tudi za podjetje Mcdonalds, Citroen, Pepsi itd.

BARVE
V vsakdanjem življenju nas obdaja množica barv. Njihova prisotnost je tako samoumevna, da ponavadi ne razmišljamo o nastanku barv. Okolico, v kateri živimo, zaznavamo s čutili, s pomočjo katerih se človek nauči obdelovati informacije. Ta čutila skupaj z možgani in živčnim sistemom omogočajo nastanek občutkov, kot so vid, sluh, vonj, okus in tip. Najpomembnejše človekovo čutilo je vid. Z njim zaznava ali ocenjuje obliko, velikost, razdaljo, gibanje, barvo, ton in svetlost. Toda vid deluje le v navzočnosti svetlobe, ki je izvor vseh barv. Barve so sestavni del vseh teles, ki jih zaznava naš vid. Dojemanje barv je posledica fizikalnih, fizioloških in psiholoških učinkov svetlobe. Fizika preučuje energijsko naravo svetlobe, fiziologija čutne procese, ki so potrebni pri gledanju oz. pretvarjanju svetlobne energije v barvne signale, ter psihologija dojemanje tistega, kar vidimo. Iz tega lahko sklepamo, da je oko čutilo, ki zaznava svetlobo, medtem ko občutek barve ali tona nastane, ko pride ustrezni signal v možgane. Svetlobi, ki povzroči neposredno zaznavanje tonov in barv, rečemo barvni dražljaj. Le-ta je lastnost predmeta. Očesu jo posreduje svetloba, ki jo predmet seva, prepušča ali odbija. Posledica le-tega v očesu je barvna valenca in zato pravimo, da je barvna valenca informacija o barvnem dražljaju (Kumar, M. 1993). Vendar ne barvni dražljaj ne barvna valenca ne posredujeta barve ali tona, kot ju dojamemo v možganih. Zato moramo uporabiti še tretji pojem, to je barvni vtis. Ta pomeni dojemanje barve ali definiranje končnega občutka. Omenjeni postopek dojemanja barv lahko opišemo tudi drugače. Ko žarki svetlobe padejo v oko, nastane na retini očesa barvna valenca zaradi barvnega dražljaja, ki je povzročil nastanek kemijskih reakcij in aktiviral barvne receptorje, v katerih so barvila, občutljiva za svetlobo glede na svojo spektralno sestavo in njihovo spektralno občutljivost. Retina je tanka plast živcev, ki prepletajo fotoreceptorje, ki jih delimo na čepke in paličice. V retini očesa je okoli 110-120 milijonov paličk in okoli 6 milijonov čepkov. Le-te delimo na tri vrste, ki se med seboj ločijo po spektralni občutljivosti. Ko svetloba doseže mrežnico, povzroči razpadanje barvila v čutnih celicah oz. barvnih receptorjih. To sproži živčni dražljaj, ki po vidnem živcu odpotuje v vidno središče v zadnjem delu možganov, ki informacijo spremenijo v ustrezni barvni vtis, na podlagi katerega ljudje zaznavamo barve in različne tone.

 

tiskarnauprintd.o.o.limbus
26
 Photos
55
 Followers
19
 Following
Srečanje kovačev Slovenije 2017 #kovač #srecanje #pekre #icpekre #dogodekstoletja #transparent #bannerprinting #banners#fespa2017hamburg #digitalprintfair #weareprinting #instepwiththetimes #hamburgmesse #fespa23. 4. ....svetovni dan knjige #worldbookday